Zadnji dan

Zadnje dni nismo pisali bloga, ker so namreč naši delavni dnevi dosti podobni in nimamo nič zamisli za pisanje. No, minil je še zadnji dan na Cipru in mi smo ga izkoristili za ogled živalskega vrta. Navdušeni smo bili nad predstavo, ki so jo izvedle papige. Popoldan pa je bil čas, da začnemo počasi pakirati. Težko je spet vse lepo zložit nazaj :) Noč bo zelo kratka, ker gremo čimprej na letalo! :D
Se vidimo v Sloveniji ;)

Deseti dan

Po prostem dnevu smo začeli z novim tednom prakse. Če vas še kaj zanima, nam pišite.
Učeraj smo bili na izletu z ladjo ob Ciprski obali, nimamo besed, imamo pa slike..=)
https://picasaweb.google.com/114195008198781079239/CiperIzletZLadjo#


 

Še nekaj o mestu

Pafos je zaradi svoje kulturne zapuščine pod zaščito Unesca. Je živahno turistično obmorsko mesto, njegova promenada ob obali v tem času vrvi od turistov kot v vseh podobnih mestih ob obali, notranjost mesta pa skriva oziroma razkriva številne bolj ali manj ohranjene stavbe ali ruševine, ki pričajo o dolgi in burni zgodovini mesta. Številne cerkve, turške kopeli, katakombe, mozaiki, grobnice, amfiteater, srednjeveška trdnjava. Se še spomnite razlike med dorskimi, jonskimi in korintskimi stebri? Vse te lahko vidite v mestu na številnih stavbah in pa tudi v arheološkem parku.

Osmi dan.

 S prakso smo za ta teden končali in jutri imamo zaslužen DAY OFF! Prilegel se nam je popoldanski počitek in pripravljamo se na večer. Gremo žurat :) arrivederci!

Sedmi dan.
Privoščili smo si obilno večerjo, Viktorija nam je spekla piščanca in pečen kromipir, ter zraven jedli šobsko solato. Po večerji smo napenjali možgane, saj smo se igrali Activity. Ugotovili smo da smo dekleta možgane napenjala bolj kot fantje.
Po končani igri smo malce ponočevali in delali ˝nemir˝.  :)
No pictures yet! :D

 6. dan

Tako, minili so prvi štirje delovni dnevi in prišel je čas za rošado. Popoldanci bomo delali dopoldne in ne bomo več spali do dvanajstih in skoraj zamudili na delo, dopoldanci se bomo iz hladnih aklimatiziranih prostorov preselili pod vroče ciprsko sonce zavetišča, par iz zavetišča, ožgan od sonca, pa bo užival v hladu klinike.  Vsi pa že nestrpno čakamo nedelje, edinega prostega dne in križarjenja po zalivih okoli Paphosa.

5.dan

Vse dni pišmo le o delu in zabavi. No tokrat pa je na vrsti naša najljubša stvar- HRANA.
Se že sprašujete kaj se kuha v naši kuhiji?
Vedite kdor zna ta zna in Klara že peče slastno pico. Se vam že cedijo sline? No, če pa še ne, potem pa vam povem, da se znajo ciprški čevapčici kosati z slovenskimi,posebaj če jih pripravi Viktorija. Seveda pa nekaj znamo tudi drugi. Naprimer, Adelina nam vedno pripravi odlično solato, Veronika pa ne vemo ali je Italianka kajti njeni makaroni .... mm. Le kaj pa v kuhinji počneta fanta? Tudi onadva se znajdeta, pod njunima rokama se pečejo palačinke in pa dišijo čevapčiči. Saj ni pomembno, vsi smo prijeli za delo, si ga lepo razdelili in le zato nam vedno ostane kaka urica za ohladitev v bazenu.
Samo še nekaj...... super je!!!!

Četrti dan 

Ugotovili smo, da bi bilo dobro iti zvečer kakšno uro prej spat :)
Delo v zavetišču je različno. Deli se na tri dele- pasje, mačje in zavetišče za velike živali (konji, osli, koze, ovce). Naša naloga je, da čistimo kletke, pomivamo posode, hranimo, menjamo vodo, negujemo... Delo bi bilo mogoče lažje, če bi bilo par stopnj manj! Živali je ogromno, vse so zelo čiste, negovane, prijazne in socializirane. Tukaj imajo večino živali v krdelu, kar se zelo dobro obnese. Slike bodo spet jutri :)

Tretji dan.

Začetek dneva je bil malce naporen, ker se je delo za nekatere pričelo že ob 7ih.
Delo na kliniki je bilo zanimivo, mogoče smo se prvič malce težje sporazumevali in ˝lovili˝ sami sebe. Imeli smo zanimiv ter seveda tudi delovni prvi dan. Delali smo kar precej različnih stvari. Aplicirali smo zdravila, evtanazirali pse in mačke, čistili bokse, sprehajali pse, ter seveda pomagali pri različnih delih tamkajšnjega osebja. Seveda pa smo si vzeli tudi čas za pogovor z osebjem klinike in se med seboj spoznali ter si izmenjali njihov, tako kot tudi naš način dela. Za zaključek dneva smo si privoščili skok v morje in kratek ogled obale.
Slike pridejo jutri. :)

Drugi dan.

Po vroči noči smo dan začeli z ogledom zavetišča in klinike. Da ne razlagamo na dolgo, si raje oglejte celotno galerijo. https://picasaweb.google.com/111574422129494224170/20120819
P.S.: Navdušeni smo bili nad sistemom in delovanjem tako zavetišča kot tudi klinike.
Kot lahko vidite smo se odpravili tudi do morja. 
Trenutno pečemo na žaru in praznujemo Klarino 18-ko.

 Prvi dan

Končno je nastopil dan odhoda, že ob pol 6ih smo se zbrali pred šolo in nadaljevali pot proti Benetkam. Tam smo se vkrcali na letalo, za večino je bil to prvi polet. Let je bil miren in prijeten, trajal je slabe 3 ure. Ko smo smo stopili na Ciprska tla nas je presenetila vročina. Po težavah z vžigom avtomobila in vožnji na "napačni" strani ceste smo končno prispeli do apartmaja. Kaj smo delali popoldne pa lahko vidite na sliki.

Udeleženci o sebi

  

Gregor Doljšak

Živjo, sem Gregor.

Doma sem iz srednje velike kmetije v okolici Grosupljega. Delo z živalmi me zelo veseli, zato tudi obiskujem veterinarsko šolo. Mislim da sem dokaj vredu fantič, ne preveč problematičen, in mislim, da bo praksa na Cipru nekaj zelo zanimivega in poučnega, zato že komaj čakam.

 

Viktorija Jalovec 

    Takole, sem punca, ki rada spoznava nove ljudi in se ukvarja z živalmi, zato se zelo veselim prakse na Cipru, ki bo zame novo doživetje. Doma imamo kar nekaj hišnih ljubljencev, vendar bi jih imela še več, če bi okoliščine to dovoljevale :). V šoli, ki jo obiskujem, je lepo, saj imam ogromno prijateljev, ki jih zanimajo podobne stvari kot mene. Rada poprimem za vsakršno delo, ki se opravlja na naši mali kmetiji in si tako nabiram novih izkušenj, ki jih bom potrebovala tako na praksi kot tudi za naprej.

 

Klemen Kastelic 

Prijatelji o meni pravijo razne stvari kot naprimer, da sem komunikativen, živahen, željen novih spoznanstev in pa tudi malo nor :)

Najbolje da jim kar vrjamete kajti oni me najbolj poznajo. Kdorkoli od njih bi to pisal bi povedal več o meni. 

Sam lahko povem le to da tako kot vsi moji prijatelji tudi jaz obožujem delo z živalmi in zato bo za vse nas ta izkušnja nekaj najboljšega in mislim, da jo že vsi nestrpno pričakujemo. 

No tolko o meni, aja pa vedite lušn nm bo :)

 

Adelina Mešić

Že od malih nog obožujem živali vseh velikosti in oblik in sovražim ljudi, ki so kruti do njih – na kakršenkoli način. Zaradi staršev sem imela v otroštvu zelo malo stikov z živalmi, vendar sem z odraščanjem postajala bolj trmasta in svojeglava, in tako pristala na veterinarski srednji šoli. Zdaj pa je moj cilj vedno bližje – želim si čim več izkušenj in čim več prakse s temi čudovitimi bitji.
S tem praktičnim delom na Cipru pa bomo pokukali v njihov svet v tujini in se naučili kaj novega. Vsaka izkušnja več je dodaten plus v življenju.

 

Veronika Pintar

Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki imajo radi živali. Nekaj jih imamo tudi doma. Največ časa posvetim svoji kobili Megy, za katero skrbim in uživam v delu z njo.
Zelo sem vesela, da sem našla šolo, ki mi je pisana na kožo in da se je prof. Zdovc zavzel za nas in nam omogočil, da si bomo lahko razširili življenjska obzorja. Prakse na Cipru se že zelo veselim.

Klara Praznik

O meni bi mogoče bolje napisali prijatelji. Zase lahko povem, da sem velika ljubiteljica eksotičnih živali (kače,kuščarji, pajki...). Za sprostitev in za nove izkušnje imamo v šoli tudi vivarij, ki ga obvezno obiščem vsak dan med letom. Doma sicer niso ravno navdušeni nad mojimi eksoti, vendar pa sem najraje v bližini vseh ˝štirinožnih˝ ter ˝dvonožnih˝ prijateljev, ki jih imamo doma na kmetiji. Drugače pa mi ni težko prijeti za nobeno delo, saj tako si po mojem mnenju nabere vsak posameznik največ izkušenj. Tako kot tudi upam, da bomo na Cipru pridobili nove izkušnje in jih prinesli nazaj in delili z vami in bližnjimi.

Bogdan Zdovc 

Že vrsto let se na šoli ukvarjam z mednarodnim sodelovanjem in projekti. Tako sem bil en mandat podpredsednik Evropske mreže šol za veterinarske tehnike, plod projekta, pri katerem sem bil nacionalni koordinator pa je tudi PEPAS - vseevropski sistem ocenjevanja praktičnih veščin, ki ga sedaj uporabljamo tudi pri poklicni maturi.
Izkušnje preteklega dela so rodile tudi tole mobilnost dijakov na Ciper.  

Udeleženci

 Po odobritvi projekta smo na šoli objavili razpis za udeležbo. Pričakovali smo veliko prijav, kljub temu pa nas je število presenetilo, saj jih je bilo več kot 30. Ob takem številu je izbor težaven, saj je težko na tehtnico postaviti vse želene lastnosti kandidatov. In na koncu je vedno nekdo razočaran, Iskali smo iznajdljive, sposobne, komunikativne, pozitivno naravnane dijake, naredili širši izbor, pridobili mnenje učiteljev strokovnih predmetov, prakse, in pa tudi dijakov. Na koncu smo izbrali po dva dijaka iz vsakega razreda tretjih letnikov in nastal je takšen izbor:

Klara Praznik, Veronika Pintar, Adelina Mešić, Viktorija Jalovec, Gregor Doljšak in Klemen Kastelic.

Udeležence bo spremljal mentor Bogdan Zdovc

Priprave
Vse se je začelo že lani, ko smo na podlagi sodelovanje v različnih evropskih projektih iz Cipra prejeli vabilo za sodelovanje. Seveda smo se takoj odzvali in čakali na razpis programa Vseživljensko učenje - Leonardo da Vinci, ki s sredstvi EU spodbuja mobilnost dijakov.  Skupaj z drugimi programi BIC-a (živilci, naravovastveniki) smo pripravili prijavo, jo poslali na CMEPIUS  (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja).
V prijavi je potrebno natančno opredeliti cilje, namen, priprave, program izmenjave, finančni plan in še kaj.
Nato smo čakali in maja dočakali pozitiven odgovor. Takoj so stekle priprave, organiziranje nastanitve, prevoza, izbor dijakov... kar nekaj dela je, da se vse skupaj organizira, da potem stvari potekajo brez zapletov.